Postopek pleskanja sten
Zaščita
Tako kot pri zunanjih je tudi pri notranjih delih zaščita zelo pomembna, ne samo zaradi zaščite pohištva pred nečistočo in samega prostora, ampak tudi zaradi natančnosti, ter končnega izgleda predvsem vogalov, stikov in prehoda med različnimi barvami. Zaščitni material, ki ga uporabljamo je zaščitni trak, folija za zaščito pohištva, papir v roli, stroj za zaščito (ti. papirela), ter za zaščito tal karton v roli, filc ali folija v roli - odvisno od potrebe.
Razlika med kartonom ali filcem in folijo je v ceni (karton / filc je precej dražji) in v praktičnosti. Naslednja prednost kartona je oblikovanje, saj se lažje reže oziroma oblikuje po prostoru, s tem pa poteka zaščita hitreje. Še ena prednost kartona ali filca je v primeru, da se barva ali druga tekočina razlije jo karton vpija, folija pa vso vlago in tekočino zadrži na površini in se lahko zgodi da se razlije po celem prostoru. Zaradi varnosti se v nekaterih primerih uporablja izključno karton (stopnišča), saj je mokra folija spolzka in taka nevarna.
Na koncu s prekrivno folijo zaščitimo pohištvo, tehniko, kuhinjske elemente. Pohištvo, če je le možno premaknemo na sredino sobe. Na vseh vogalih pohištva, ki imajo stik z folijo zalepimo trak, da bi preprečili trganje in prodor praha ali barve skozi preluknjeno folijo.
Priprava za beljenje
Po potrebi stene impregniramo z emulzijo. Če so stene poškodovane in se barva lupi, površino postrugamo že pred emulzijo (impregnacijo). Razpoke saniramo po potrebi z bandaž trakom (bandažiranje), večje luknje pa pokitamo, pogipsamo. Kitanje lukenj in druga popravila so izvedljiva samo do določene meje, drugače je potrebno celotno glajenje sten z izravnalno maso, bandažiranje razpok kot preventiva kasnejemu pokanju je potrebno tudi, če se celotna površina gladi.
Barvanje
Po končani pripravi prostora začnemo s pripravo barvo za beljenje. Pri mešanju barve se upošteva, da je pri prvem sloju pleskanja barva bolj redka kot pri drugem. Da je barva pravilno razredčena vemo takrat, ko namočimo čopič v barvo, ga dvignemo in pri tem barva curlja. V kolikor barva kaplja prehitro je preveč retka, če pa kaplja počasneje je pregosta. Če je površina precej umazana ali dolgo ni bilo beljeno, se lahko zgodi da barva ne prekrije površine, zato je potreben tretji nanos v izjemnih primerih tudi četrti (pastelne barve). V primeru pleskanja nove gradnje oziroma slikanja novih sten npr. ometov ali mavčno-kartonskih plošč, dvokratno beljenje ne pride v poštev.
Delo s čopičem
Sam postopek barvanja poteka tako, da najprej pobarvamo vogale. Čopič dobro namočimo, ter z rahlim udarcem ob steno kante otresemo odvečno barvo. Ko barvo v par gibih s čopičem nanesemo in razporedimo po steni je potrebno s čopičem, ki je sedaj že suh anulirati oziroma pobrisati rob pobarvane površine tako, da debelejši sloj ne bi bil viden. Barvo za delo s čopičem si pripravimo v posebni kantici, ter jo razredčimo nekaj procentov več kot za valj.
Ne pozabimo na koncu pobrisati kaplje, ki so nam padle na steno preden se posušijo. Z brušenjem suhih kaplic bi otežili delo z valjem, ker je brušena površina še naprej vidna pod določenim kotom svetlobe tudi pri večkratnem nanosu barve (ne velja za vse barve in površine)
Delo z valjem
Pravilo je da se z valjem začne barvanje pri stropu in to najboljše križanjem. Križanje pomeni, da se končni sloj barvanja konča v smeri proti svetlobi, prethodni pa v križ in se obvezno barva samo v eni smeri. Za ocejanje valja je najboljše uporabiti mrežico tako, da dokler valj namakamo istočasno tudi cedimo. To lahko naredimo, če valjček valjamo po mrežici in rahlo močimo v barvo z vseh strani.
Trudimo se, da je valj vedno odprt ko valjamo po steni, kar je pomembno tudi pri namakanju. To pa zahteva določene izkušnje.
Zaključek
Ko je celoten prostor pobeljen lahko pristopimo k dekoriranju ali barvanju manjših površin npr. v drugi barvi s katero imamo za cilj ujemanje s kosi pohištva ali želimo doseči določen vpliv barve na prostor ali tiste, ki v njemu bivajo. Ta del (zaključek) je enako ali celo bolj pomemben in zahteven v primerjavi z vsemi dosedanjimi postopki. Določene slikopleskarske tehnike lahko uporabimo glede na namen in potrebe prostora ali zaradi fizične obstojnosti.
Ivan Stojadinović (2011)
IDS Slikopleskarstvo in fasaderstvo
Če Vam je ta članek bil koristen,
prosim za share ali like na Facebook-u.