Drugi sloj lepila
Po minimalno 24 urah nanosimo drugi sloj lepila, ki ga tako kot mrežo, obvezno ravnamo z 60cm lopatico (leptir). Ko je svetloba pod majhnim kotom, da se stene ne bi videle valovite se na ta način izognemo temu. Pri več ali manj močnejših odtenkih stene so lahko lisaste, ker je lepilo napravilno rasporejeno (na različne podlage odtenek zaključnega ometa se lahko spreminja oziroma pri debelejšem sloju lepila je lahko barva različna kot pri tanjšem). Lepo število mojstrov ne nanaša drugi sloj lepila, ustavijo se kar pri mreži, baje je to nepotrebno
Impregnacija sten (unigrund)
Pred impregnacijo izvedemo še zadnje provere zaščite in zadnja popravila, nanesemo podlago in fasada je pripravljena za zaključni omet (ko pride do grundiranja in ometa pomeni da je delo pri koncu). Vrsta impregnacije je odvisna od vrste zaključnega ometa, akril, silikat ali druge. Obstajajo barve in podlage, ki tudi vsebujejo armirna vlakna s čem se dodatno pridobi na kvaliteti ali jih uporabljamo pri saniranju in obnovi fasad. Grund je v istem tonu fasade iz par razlogov, ki so vezani za zaključni sloj in razloga lažjega dela, ker se vidi kje je podloga nanešena a kje ne.
Špalete - jerte
Po želji stranke pred ometom naredimo razne dekoracije ali špalete okoli oken, ki so lahko v drugači barvi, različne granulacije, povdarjene ali že gotove raznih vrst in oblik.
Zaključni omet
Priporočljiva zunanja temperatura za izdelavo fasade v najpogostejših primerih je od +5 do +35 stopinj pri modernih fasadah, tako da ni bojazni od pokanja kot včasih pri starih mineralnih in drugih materialih
Vsak naveden odstavek delno vpliva na končni izgled, ter kakovost fasade (tudi cena močno vpliva na kakovost, kot materiala tako dela). Vsaka napaka pri določeni fazi izdelave fasade zmanjša kakovost in velikokrat trenutno ali kasneje zvišuje stroške, ter vpliva na izgled objekta (tu lahko štejemo nizko ceno izvajalca in hitenje, da se objekt čim prej in ceneje konča, pogosto na način še manj pravilnega postopka izdelave ter vgradnje cenejših materialov), kajti izolacijska fasada za cilj ima funkcionalnost ter lepši eksterijer samega objekta.
Pravilo "poceni je dražje" drži isto tako kot "nevednost je draga zadeva" in če tega sebi ne razložite, razložilo se bo samo. Če ne najamete strokovnjaka velika verjetnost je, da vas amater bo stal precej več.
Toplotno izolacijske fasade izdelujejo slikopleskarske kot tudi zidarske in firme drugih dejavnosti ali posamezniki z nekolicino fuš prijateljev, odgovorno trdim, da je fasada v izvedbi slikopleskarjev v več primerov kvalitetnejša in bolj precizno narejena (mistrija vs špahla), razlika pa med firmo (večje ali manje) in posameznikom je tudi v garanciji izvedenega dela. Ne pomeni da je vsak slikopleskar ali zidar tudi fasader, daleč od tega.
Kot sem že omenil nekateri izvajalci imajo grdo navado vporabe nepriporočljivih materialov npr. lepilo za ploščice, ki je dvakrat ceneje od fasadnega. Praktičen primer je da se zaključni omet lahko odvoji od lepila, ki je za drugi namen, ker je mehko in se kruši tako, da se omet ne bi imel za kaj oprijeti. Veliko fasadnih lepil vsebuje tudi vezivna mikroarmirna vlakna, katera so se pokazala kot zelo močna primesa (vezivna vlakna najdemo tudi v t.i. leki - lahki plošči, pri kateri zaradi vlaken ni potrebna armirna mreža).
Pravinim postopkom in upoštevanjem navodil proizvajalca se izognemo morebitni škodi!
Upam, da bo ta članek koristen kako bi si prihranili čas in denar, se izognili morebitnim napakam. Za vsa dodatna vprašanja in informacije, ki nikakor ne morejo vse biti opisane v enem tekstu sem na raspolago po elektronski pošti.
Ivan Stojadinović (2011)
IDS slikopleskarstvo in fasaderstvo
Če Vam je ta članek bil koristen,
prosim za share ali like na Facebook-u.